Kaxinawa ali Huni Kuin ljudje (v njihovem jeziku to pomeni resnični ljudje), so plemensko etnična skupina avtohtonih domorodcev, ki so naseljeni na brazilsko-perujski meji v državi Acre, v severozahodnem delu Brazilije. Živijo ob rekah ki tečejo v notranjost amazonskega pragozda.
Po razvojni mrzlici v 70-ih in 80-ih let, katere posledica je bila kolonizacija zemčjišč, se pleme Huni Kuin trudi reševati svoje korenine, tradicijo in modrost. So varuhi znanja po katerem naša planetarna kultura vse bolj hrepeni. Ti ljudje gojijo tesne vezi s telesom zemlje, na način, ki je za zahodnjake težko sprejemljiv. Preko svoje kozmologije, običajev, tradicionalnih obredov in jezika vzdržujejo neločljivo povezanost z gozdom in z njim tvorijo celoto.
Po naključjih, ki so postali že čudno vsakdanji, sem po štirih dneh potovanja, po eni izmed amazonskih rek, prispela v zadnjo vas po imenu Nouvo futuro.
Tam živi pleme Huni Kuin Kaxinawa. Do zdaj so prišli na obisk le trije zahodnjaki. Sprejeli so nas z indijanskim vriskanjem in trobljenjem. Vas ima 60 prebivalcev in od tega 40 otrok. Najbližji sosedje so nekonaktirani Indijanci, ki občaso prihajajo opazovati Huni Kuine, vendar so presramežljivi da bi se z njimi vzpostavili kontakt. Prav te nekontaktirane indijance so pred kratkim posneli s helikopteja. Iz posnetka, ki kroži po spletu, je jasno razvidno, kako nedopusten vdor v njihovo življenje je ta akt predstavljal.
Tam živi pleme Huni Kuin Kaxinawa. Do zdaj so prišli na obisk le trije zahodnjaki. Sprejeli so nas z indijanskim vriskanjem in trobljenjem. Vas ima 60 prebivalcev in od tega 40 otrok. Najbližji sosedje so nekonaktirani Indijanci, ki občaso prihajajo opazovati Huni Kuine, vendar so presramežljivi da bi se z njimi vzpostavili kontakt. Prav te nekontaktirane indijance so pred kratkim posneli s helikopteja. Iz posnetka, ki kroži po spletu, je jasno razvidno, kako nedopusten vdor v njihovo življenje je ta akt predstavljal.
Ninawa, šaman Huni Kuinov vasi je prosi Brazilsko vlado, da kontaktiranje teh ljudi prepustijo njim, ki jih vsaj približno razumejo. Tako imajo sedaj satelitski radio povezan z znanim brazilskimi antropologi, ki imajo iskušnje z navezovanjem stikov z novoodkritimi plemeni.
Niz srečnih naklučij
Moje potovanje med Indijance v globino pragozda Amazonije se je začelo intuitivno. Želja se je uresničila sama od sebe.
V Braziliji sem srečala še dve dekleti z enakim ciljem. V pragozd nas je spremil Brazilec Vinicius, ki že leto dni živi v indijaski vasi s Huni Kuini in pomaga šamanu na potovanjih po svetu, kjer zdravi ljudi in širi svoje znanje.
Zaradi neznanja jezika Huni Kuinov, Hatxa Kuin in Portugalščine, smo se s poglavarji odločili, da se bomo sporazumevali v jeziku srca. Najbolj razumljiv način sporazumevanja. Preden smo se odpravili v globino džungle, smo imeli sestanek s predstavniki Huni Kuinov celotnega področja. Izkusila sem najlepšo »tiskovno« konferenco v življenju. Vsi so govorečega pozorno poslušali. Vsak govor je bi srčen, imel je rep in glavo, ter oster um. Na koncu se govorniku zahvalijo z blagozvenečim »hauš hauš«
Gostitelji so nas bili iskreno veseli in nam predstavili svoj projekt kulturne izmenjave. Kmalu sem ugotovila, da smo njihove prve gostje. Že takrat sem zaslutila da se podajam v nekaj popolnega in tako pozabljenega.
Tudi naš namen je bil kulturna izmenjava. Indijanci zelo dobro vedo koliko je ura na tem planetu, da je genocid nad njimi minil, da so zdaj svobodni in da je nastopil trenutek, ko morajo oni pomagati nam. Mi pa lahko pri tem pomagamo njim. Njihovo znanje je za našo civilizacijo neprecenljivo in celo odrešilno. Njihove starodavne amazonske skrivnosti lahko pozdravijo um in telo zahodnega človeka. Ne obsojajo naše oholosti in brezbrižnosti do planeta, želijo nam samo pomagati. Vedo da je nastopilo novo obdobje starega znanja. Začutili so poslanstvo in prevzemajo odgovornost za zdravljenje naše civilazacije. Ozdraviti tistega, ki ti je naredil toliko zla, je gotovo globoko plemenito, v resnici pa zelo inteligentno. Takrat sem dojela da so to eni od najinteligentenših prebivalcev zemlje.
Mrčes varuh Amazonije
Fizično življenje je v amazonskem pragozdu težko. Nevarnost je na vsakem koraku, zato po gozdu ali na lov vedno hodijo v parih. Odprte rane so del vsakdanika. Otroci lahko tekajo okoli bosi, vedar so njihove nogice razžrte od peščenih muh in komarjev. Dojenčki veliko jokajo, po tretjem letu pa postanjo mali bojevniki. Odprtim in zagnojenim ranicam se samo smejijo. Vedo namreč nekaj več, to, da je fizično telo le ena od stvarnosti. Srbenje pika je le znak, da se je treba umsko osredotočiti in obvladati svoje telo in zdržati brez praskanja. Ob jamranju in joku otrok starejši Indijanci le zavriskajo. Vrisk jih popelje v veselje.
Otroci se cele dneve igrajo in v mesecu dni, kar sem živela z njimi, se niso skregali. Dretja, kričanja, prerekanja in dolgočasja ne poznajo. Njihovi glasovi so prijetni, smejoči, hihitajoči, sramežljivi, zapeljivi, nežni, očarljivi ... kot v ljubki risanki. Pravi raj, celo na drevesu rastejo sladki sadni bombončki.
Ves njihov čas je prežet s petjem, tišino, toplimi pogledi, humorjem, hihitanjem in pozornostjo. Pri njih je vsak treutek svet in tako tudi vsako dejanje. Čistost govorjenja in razmišljanja je pri njih običajna. Odrasli ne povzdigujejo glasu in ne uveljavljajo avtoritete, družba ne pozna nasilja, krivic in tekmovanja. Njihovo bogastvo sta njihova kultura in duhovni svet.
Hrana
Hrana
Kot vegetrjanko me je presenetilo, da se duhovno tako visoko razvita družba, prehranjuje z mesom. Zelenjava tam namreč skoraj ne raste, pa še ta je zaradi zemlje revna z minerali. Zato je lov aligatorjev, srn in rib in poleg dnevnega uživanja manoik, yam in oreščkov, ki jih je z lahkoto najti v gozdu, glaven vir prehrane. Živali častijo, vendar pa vedo, da večina bolezni izhaja mesa. Meso je toksično, hkrati pa je vir vitaminov in mineralov. Da ohranijo zdravo telo in čist duh, nekajkrat na teden pijejo pripravek iz zdravilnih rastlin. Uživanje zdravilnega pripravka jih čisti in krepi, viša odpornost in zavira nastanek bolezni.
Družina
Kaxinawa Indijanci si svobodno izbirajo partnerje. Svobodno pa se tudi razhajajo. Za otroke je poskrbljeno tako v družini kot v skupnosti.
Intimne stvari so pri njih res intimne. Pari v javnosti ne kažejo fizične naklonjenosti in se ne poljubljajo in objemajo. Ljubezen izžarevajo s pozornostjo nasmehi in toplimi pogledi. Nedolžnost in iskerenost sta očitni. Hihitanje in smeh odmeva po vasi, glasovi pa so uglašeni z gozdom.
Obrazi domačinov so čisti, lepi in zdravi. Telesa popolna, brez sala. Po telesu in obrazu si krasijo s črnimi in rdečimi pomenskimi vzorc. Vsak vzorec ima svojo pesem. Poslikava izostri njihovo zavedanje in jih ščiti pred živalmi in duhovi gozda.
Nuovo Futuro Village
Vas ima deset hiš in manjše nogometno igrišče, kjer vsako nedeljo igrajo nogomet. Šamanova hiša je prav pred nogometnim igriščem.
Šamanizem je pomemben vidik Kaxinawá kulture. Rituali, miti in plesi so del njihovega vsakdanjega življenja.
Sredi vasi je hiša, ki jo imenujejo Kupixawa. Je svetišče, kjer dve noči na teden potekajo obredi. Ko se znoči (ob 18:00), se prebudijo gozdni duhovi in stik z njimi je lažji. Z nočjo poniknejo tudi komarji in peščene muhe, vročina se umiri. Življenje skoči v dimenzijo čarobnosti. Obredni večeri se začenjo s plesom otrok. Huni Kuin učitelj igra na kitaro in ponavlja starodavne zloge in spevne besede njihovega jezika. Otroci se držijo za roke, med plesom pojejo z učiteljem. Gibanje sledi obliki kače ali kroga. Ples traja več kot dve uri in je fizično zelo naporen.
Otrokom se vrti in to je vaja za osredotočanje. Na koncu se spustijo in prijeten občutek vrtoglavice spremlja zadovoljno hihitanje. Na koncu se drug drugemu zahvalijo. Po obredu otrok se pridružijo odrasli prebivalci vasi in šaman odpre ceremonijo. Moški in ženske so odeti v tradicionalna oblačila, s trakovi na glavi in obrednim nakitom. Izbranci si nadenejo prejanice.
V Kupixawi vlada tišina in svetost. Prebivalci se zdijo kot duhovi in so težko prepoznavni. Na sredini gori sveti ogenj. Kupixawa ima le en vhod in zgleda kot eko vesoljka ladja. Shaman zbrane povabi na skodelico zdravilnega napoja. V tišini popijemo grenčico in sedemo na svoja mesta. Šaman začne igrati kitaro in peti starodavne pesmi, ki častijo gozd in vse njegove prebivalce. Duhovom gozda izkazujejo spoštovanje in jih prosijo za zaščito. Besede so nežne in lahko izgovorljive. Vsi pojemo s šamanom. Kmalu se začne močna vizulaizacija v umih. Petje postane intenzivnejše. Posameznik lahko sprava občuti slabost, lahko pride do bruhanja, saj medicina najde bolezen in jo na ta način izvrže. Kmalu po tem je zavest čista, brez nepotrebnih misli in občutkov. Ko se telo razblini, vstopimo v drugo zavest. Življenje se poveže z vizijo zdravilne rastline, vsak korak je čaščen.
Noč se nadaljuje s petjem in plesom vse do jutra. Sodeluje vsa skupnost; otroci, starši, dedki in babice. Navdal me je zanesljiv občutek, da je vse tako kot mora biti.
Jutro prinese nov dan, kot da noči in vseh potovanj v druge dimenzije sploh ni bilo. Ljudje se hihitajo, otroci se igrajo. Sama sem dopoldneve po obredih preživljala v viseči mreži. Poslušala sem reko in džungelske glasove, ki so tako glasni, kot mesto. Včasih sem celo slišala sirene neke nočne ptice. Tropski dež uspava, mama amazonija boža od znotraj, predana občutkom sem se zlila gozdom.
Samauma in džunglska lekarna
Nedaleč od vasi biva tisočletno sveto drevo Samauma, ki spominja na drevo iz filma Avatar. To drevo je svetišče. Je najmočnejše drevo v džungli in poglavar vseh gozdnih duhov. Njegove debele korenine usmerjajo celotni vodni obtok, voda pa je sveta in zdravilna. Visoke krošnje se ne vidi, pri zemlji pa je v ogromnem deblu osem sobic, v katerih potekajo obredi. V največji sobi je narisan duh drevesa. Otroci lahko obiščejo drevo le ob spremstvu staršev.
Lekarna amazonskih indijancev je gozd. Poznajo zdravilo prav za vsako nevšečnost pa naj bo fizična ali psihična. Vsa zdravila so po konzumaciji boleča, kratkoročno pekoča, in pogosto izzovejo bruhanje. Ko fizična neprijetnost mine, se um, vid in druga čutila popolnoma izostrijo.
Huni Kuinsi so prejeli svoje znanje in modrost pred več tisoč leti iz gozda, rek, rastlin, elementov, dreves in živali. Sami pravijo da obstajajo od kar obstaja gozd. So skrbniki in varuhi Amazonije. Njihovo znanje priprave zdravilnih amazonskih rastlin je široko in starodavno.
Pomembni datumi
Sredi avgusta 2017 bo Slovenijo obiskal Txana Ikakuru , ki želi z nami deliti starodavno znanje amazonske medicine, modrost in moč zdravilnih džungleskih rastlin, kulturo, šamanske obrede s plemenskimi pesmimi.
Nudil bo še intenzivni krog zdravljenja z zdravilnimi mešanicami rastlin Rape – indijanski amazonski njuhanec, Sananga – amazonska zdravilna rastlina za oči. To je redka priložnost zdravljenja z amazonskim plemenskim mojstrom šamanom, ki s seboj nosi tisočletno tradicijo svojih šamanskih prednikov.
Rituali bodo potekali zadnja dva tedna v avgustu.
Vabljeni vi in vaši prijatelji:
Vabljeni vi in vaši prijatelji:
FB: Huni Kuin Rape sveti krog in pesmi Amazonije
Prijave preko maila: kaxinawa.si@gmail.com
Več info o pustolovskem potoavnju tukaj ali na kaxinawa.si@gmail.com
