Zgodba o Varuhih in Zaspancih
»Zgodba se začne pred nekaj več kot 500 leti, v času tako imenovanih velikih odkritij, ko so na območja obeh Amerik začeli prihajati prvi Evropejci. In prihajalo jih je vedno več. Sočasno je več in več zdravilcev začenjalo razumeti, kaj se dogaja in kako se bo zanje razvijala prihodnost. Videli so vse podrobnosti tega, kar se je do dandanes tudi zgodilo: trpljenje svojih ljudstev, masakre, genocide, zatiranje njihovega znanja in kulture. Videli so vzpon potrošništva, odmik od tega, kar v resnici smo, v kulturo, ki sprejema zgolj fizično realnost sveta.
Odločili so se organizirati srečanje, na katerem so dolgo časa tehtali vse informacije in razmišljali, kaj lahko storijo. Srečanja so se udeležili zdravilci oziroma duhovni voditelji obeh Amerik. Jasno jim je bilo, da tega, kar prihaja, ne morejo niti preprečiti niti omiliti. Da pa morajo najti način, kako ohraniti znanje, ki bo v nekem trenutku edina možnost, da človeštvo ne le preživi na vedno bolj uničenem planetu, pač pa tudi, da skuša zgraditi družbo in način življenja, ki bo v harmoniji s planetom in v harmoniji z vsemi živimi bitji – z ljudmi vred.
Dogovorili so se, da se razdelijo v dve skupini. Prva je ostala na svojih izvornih lokacijah. Naloga te skupine je bila, da ohrani svoje znanje in ga prenaša iz roda v rod prek reinkarnacij. Za vsako ceno. Ta skupina se je odločila za različne strategije. Nekateri so se umaknili v težko dostopna območja, ki so jim zagotavljala relativno varnost. Drugi so svoje znanje ohranjali, gojili in prakticirali skrivaj v strogo zaprtem krogu ljudi. Spet tretji so se odločili, da se navzven skrijejo pod plašč prevladujoče religije, navznoter pa so živeli in razvijali svojo tradicijo. Prva skupina se je vedno reinkarnirala na območjih, kjer so živeli v času tega srečanja. To so Varuhi.
Drugi del skupine je odšel in se od takrat vedno reinkarniral na drugih celinah, predvsem pa v deželah, od koder so prihajali osvajalci. Naloga te skupine je bila, da 'zaspijo' in torej svojega znanja ne uporabljajo. Zavedali so se, da bodo postopno vse pozabili. Ta skupina čaka na pravi trenutek, da se zbudi. To so Zaspanci.
Naloga obeh skupin je bila vse prej kot lahka. Zaspanci svojega znanja nikoli niso mogli v celoti pozabiti. Prostor in čas, v katerem so od takrat bivali, njihovemu znanju, milo rečeno, nista bila naklonjena, zato so bili pogosto preganjani ali pa so s težavo živeli v novem okolju. Tudi Varuhi so svoje znanje in tradicijo zaradi načrtnega zatiranja ohranjali le s težavo in z velikimi žrtvami.
[...]
Naloga Zaspancev je, da razumejo modrosti in znanje Varuhov skozi prizmo kulture, v kateri so se reinkarnirali. Pred Zaspanci je torej precejšen izziv, ki od njih zahteva potrpežljivost, odprtost za preseganje omejitev kulture, v kateri so odrasli, in odločenost, da prek preizkusov in preizkušenj pridobijo poglobljeno razumevanje znanja Varuhov.
Da bi se ti koraki uspešno izvedli, je potrebno sodelovanje obeh. Zaspanci se znanja ne morejo spomniti brez Varuhov. Druge kulture pa znanja Varuhov ne bodo sposobne razumeti, če ga Zaspanci ne bodo prevedli v njim razumljive koncepte in jezik. Varuhi se bodo nenasilno postavili v bran svojega znanja, svojih svetih prostorov in narave, a brez pomoči in podpore Zaspancev bodo pri tem težko uspešni.«
Z dovoljenjem avtorice Erike Oblak citirano iz knjige Čas je zdaj.
ČE SE PREPOZNATE, JE ČAS, DA SE ZBUDITE IN SE NAM PRIDRUŽITE :)
DOBRODOŠLI SVETLOBNI BOJEVNIKI !
ČAS JE ZDAJ!
HAUX HAUX
